top of page

KREMNA REZINA

Kremna rezina ali pogovorno "kremšnita", je v Sloveniji zelo razširjena sladica. Sestavljena je iz več plasti: spodnje plošče iz listnatega testa, kuhane vaniljeve kreme, stepene sladke smetane in posladkane zgornje plošče iz listnatega testa.

Simbol blejske kulinarike

To je že več desetletij kremna rezina. Seveda jo lahko kupite tudi drugod, ampak prava, blejska, je le ena. Lukačević, nekdanji vodja slaščičarne hotela Park, je dolgo preizkušal recepte in različne kombinacije sestavin, preden mu je uspelo. Še dandanes slovijo kremne rezine, ki jih pripravljajo prav v tej slaščičarni, prodajajo pa jih v Kavarni Park, nasproti hotela. Originalni recept hranijo v slaščičarski delavnici Kavarne Park, kjer izdelamo 500 000 originalnih Blejskih kremnih rezin letno.

Kaj je kremšnita?

In v čem je skrivnost? Pravzaprav je ni – pomembne so le izkušnje. Teh pa na Bledu ne manjka, saj so v zadnjih 60 letih naredili in prodali kar 12 milijonov t. i. kremšnit. Zlato zapečena podloga iz listnatega testa, narejenega z maslom in ne margarino, slastna vaniljeva krema, ravno prav gosta, da se ob rezanju ne razleze in da je okus tako popoln, stepena sladka smetana, v ravno pravem razmerju z vaniljevo kremo, in ponovno hrustljavo listnato testo potreseno s sladkorjem v prahu. Le komu se ne bi pocedile sline ...

Recept

Sestavine

3 rumenjaki

8 žlic sladkorja

4 žlice moke

1 vaniljev puding

2,5 dl mleka

7,5 dl mleka

4 beljaki

sladka smetana

sladkor v prahu

1 zavitek listnatega testa

Postopek

Rumenjake, sladkor, moko, puding in 2,5 dl mleka zmešamo. Posebej zavremo 7,5 dl mleka in zlijemo v ostale sestavine. Mešamo, dokler se ne zgosti. Pustimo, da se ohladi, dodamo sneg od 4 beljakov in počasi zmešamo. Testo razvaljamo približno v velikost pekača, ga prebodemo na parih mestih z vilicami, pečemo do zlato rumene barve. Vrstni red: testo, krema, smetana, testo in posujemo s sladkorjem v prahu.

INTERVJU PREBIVALCA BLEDA

Kakšna se vam zdi vloga turistov za blejsko gospodarstvo z vidika stalnega prebivalca Bleda?

 

Življenje na Bledu je zelo prijetno in tesno povezano z naravo, zaradi turistov pa je lahko tudi zelko zahtevno. Zadnja leta opažam, da je turistov vse več, kar pomeni predvsem več hrupa za nas, stanovalce. Seveda so turisti zelo pomembni za blejsko gospodarstvo. Gospodarstvo na Bledu namreč večinoma temelji na turizmu. Imamo veliko barov in gostiln, razglednih točk, dejavnosti, ki se jih udeležujejo ljudje na potovanjih... Turisti torej ogromno doprinesejo k zagonu blejskega gospodarstva, vendar pa so problemi, ki jih povzroča, kar veliki. Posledice pa seveda najbolj občutimo prav prebivalci.

 

Kakšno vlogo imajo po vašem mnjenju turisti pri onesnaževanju okolja? Mislite, da bi se stanje dalo izboljšati? Kako?

 

Opažam, da so turisti v veliko primerih precej malomarni. Velikokrat za sabo pustijo razne PVC vrečke, v katerih je shranjen kakšen ostanek hrane al pa plazne embalaže sokov. Največji problem se mi zdijo skupine ljudi, predvsem šolarjev in Slovenije in tudi drugih dežel, ki za sabo počistijo še najmanj. Posamezni turisti za sabo počistijo več, saj tudi niso časovno omejeni – imajo več časa, s katerim lahko sami razpolagajo. Tudi v jezeru velikokrat opazim kakšno plastneko ali podoben plastični odpadek, katerega verjetni tudi ribe in race niso prav vesele. Mislim, da so velik problem tudi vsi odpadki, ki jih preidelajo lokalne gostilne in trgovine.

Stanje bi se vedno dalo izboljšati. Mislim, da so največji problem odpadki iz plastike, ki pa jih je tudi največ. Plastika v vodi lahko povzroči smrt vodnih živali. Plastika v gozdu in poteh ob jezeru pa smrt tamkajšnjih živali. Zdi se mi, da bi se lahko turisti precej lepše vedli. Nesli morda smeti do naslednje kante, če je najbljižja že zapoljnjena – ne pa jih odvrgli na tla. Ni pa vse v turistih, saj so problem tudi odpadki sami. Lahko bi lokalne prebivalce, zaposlene v turističnih dejavnostih, ki jih izvajamo na Bledu, izobrazili morda o biorazgradljivih materialnih, ki jih lahko uporabimo za shranjevanje ali potrežbo hrane. Ali pa bi namesto plastičnih krožnikov, kozarcev in pribora v mnogih gostilnah na prostem preprosto uporabljali keramične krožnike in steklene kozarce. Da se narediti ogromno, vendar bi bila vleika naložba v kratkem času, česar pa se ljudje bojijo, saj jim ni zagotovljeno, da bo delovala.

Vsekakor pa se je treba premakniti in razmišljati o ekoloških spremembah. Mislim, da je prebivalce treba počasi izobraževati o ekoloških možnostih in tudi navsezadnje drugačni integraciji turizma v našo kulturo. Lahko bi stare medote zamenjali z novododobnimi – lahko bi omejili promet in še bolj spodbujali izkušnjo Bleda s kolesi. Ali pa še bolj promovirali pohodništvo in vožnje z ladjicami po jezeru. Navsezadnje so velik problem na Bledu tudi avtosudi, ki so na cesti nerodni in zavzamejo veliko prostora. Velikokrat tudi povzročijo zgoščen promet skozi mesto. Mislim, da bi bilo za Bled in probivalce Bleda zelo koristno zmanjšanje prometa in okolju škodljivih dejavnosti ter tesnejše povezovanje življenja z naravo.

Kakšen se vam zdi pomen turizma na Bledu v preteklosti v primerjavi s sedanjostjo? Kakšen mislite da bo v prihodnosti – večji ali manjši?

 

V daljni preteklosti je bil pomen vsekakor bistveno manjši. Z razvojem globalizacije in mednarodnega povezovnaja pa se mi zdi, da pomen turizma na Bledu raste in tudi gospodarstvo mu postaja vse bolj naklonjeno. Prebivalci se čedalje bolj usmerjajo v turistične panoge in s tem služijo denar. Vsekakor mislim, da se bo pomen turizma le še večal, saj so države čedalje bolj mednarodno povezane med seboj. Je res, da bi bilo bolje, če gospodarstvo ne bi temeljilo samo na eni panogi, a vendar mislim, da je turizem na Bledu zelo perspektiven in ima velik potencial. Mislim, da ima Bled ogromno stvari, ki so zanimive in jih drugi kraji nimajo. Ima tudi potencial razvoja v tej smeri, na primer gradnja naravnih in adrenalinskih parkov. Ker pa se bo turizem na našem področju le še širil, mislim, da je zelo pomembna integracija tega v družbo v ekološkem pogledu. Navsezadnje turizem porabi veliko zalog lokalne elektrike in pitne vode. Navsezadnje tudi jezero zaradi kopališkega turizma postaja čedalje bolj onesnaženo. Vsekakor pa nas od panoge to ne sme odvrniti – treba je iskati novodobne rešitve in nove možnosti, ki se vsak dan pojavljajo na trgu. 

Kako bi lahko Bled naredili privlačnejši za mlajše turiste?

 

Po mojem mnenju je na Bledu in njegovi neposredni bližiniu dovolj turističnih dejavnosti tudi za mlajše. Kot mesto z velikim poudarkom na turizmu je Bled opremljen s številnimi sprehajalnimi potmi in kolesarskimi stezami, ki privlačijo predvsem mlade turiste. Prav tako imamo veliko izbiro adrenalinskih športov in pustolovskih parkov. Menim pa, da bi lahko na Bledu bilo več nastanitev za mlade, ki bi ustrezale njihovemu cenovnemu razredu. To bi bled za mlajše turiste definitivno naredilo bolj dostopen. Prav tako bi do bleda bilo potrebno speljati več avtobusnih povezav. Opažam tudi porast glasbenih festivalov v Sloveniji, če bi na bledu organizirali tak festival, bi mladih prišlo veliko več.

 

Kaj mislite, da na Bledu turiste najbolj privlači?

 

Verjetno je prva stvar na katero turist pomisli ko razmišlja o bledu Blejsko jezero in otok na njem, večina turistov se ob obisku bleda z ladjico odpelje do njega. Kadarkoli se pogovarjam s kakšnim turistom poudarijo lepoto cerkve Marijinega vnebovzetja na otoku.

Druga znamenita blejska atrakcija je blejski grad in turisti si ponavadi ogledajo njegov muzej.

Večina slovenskih turistov pride poleti, da se skopajo v jezeru, saj je mnogim všeč plavanje v sladki vodi in to, da je jezero sorazmeroma toplo. Prav tako slovence na bled pripelje pot do triglava, ki velja za eno najlepših poti na goro.

Še ena naravna lepota Bleda je definitivno Blejski Vintgar kamor gredo mnogi na daljše ali krajše sprehode.

Mlajše turiste pa privlačijo različni pustolovski parki.

 

Kaj bi lahko po vašem mnenju, pri blejskem turizmu, izboljšali?

 

Spremenila bi predvsem restavracije in hotele. Mislim, da standard hrane in postrežbe na Bledu malo upada, kljub temu pa so cene vedno višje, prav tako so po mojem mnenju previsoke cene hotelov, ki pa bi jih počasi bilo treba prenoviti.

Ker vedno več ljudi na bledu kampira, so kampingi vedno bolj neurejeni. Mislim, da bi bilo treba zaposliti več osebja, ki bi poskrbeli za čistočo, ali pa turiste opozoriti na pospravljanje odpadkov.

Kot sem že prej omenila trpi tudi ekologija zaradi človeške malomarnosti. Ljudi bi bilo potrebno spodbujati k uporabikoles, ali vsaj k javnem prevozu. Zato mislim, da bi na Bledu bilo potrebno imeti več avtobusov.

Nikoli še nisem zasledila kakšne posebne reklame za pohod na Triglav, kar pa verjamem da je v interesu mnogih turistov. Na bledu bi morali organizirati voden izlet na triglav.

Na splošno se mi zdi da bi bilo treba v ospredje blejskega turizma treba postaviti športne dejavnosti in ekološki turizem.

 

Kako po vašem mnenju turizem vpliva na življenjski standard blejskih domačinov?

 

Vedno več domačinov je zaposlenih v turistični panogi, zaradi česar brezposelnost na Bledu skoraj ne obstaja več. Seveda nas kdaj zmoti hrup, onesnaženost ali pre-polnost bleda zaradi turistov, a smo večinoma z njimi zadovoljni, saj se zavedamo da so odgovorni za dobrobit Blejskega prebivalstva.

Po mojem mnenju življenski standard domačinov z rastjo turizma narašča, vsaj v ekonomskem smislu.

Večinoma me turisti nikakor ne motijo, saj se zdi da spoštujejo domače prebivalstvo in naravo, kadar pa pride kakšna večja skupina mladih, ki ne znajo spoštovati nas in našega domačega kraja, moramo pač stisniti zobe.

ANKETA

 

SPOL:         M                 Ž                                 STAROST:

 

  1. Kje ste prvič izvedeli za Bled?

Internet     šola      doma       drugo:________

 

 2. Menite, da je Bled turistično primerno urejen?

 

      DA            NE

 

3. Kaj vam je najbolj všeč na Bledu?

 

4. Kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno spremeniti pri turistični ponudbi in infrastrukturi?

 

5. Ali menite, da je tamkajšnje okolje primerno urejeno (čisto ipd)?

       DA           NE

V okviru naše raziskovalne naloge smo izdelali tudi anketni vprašalnik s katerim smo želeli ugotoviti mnenje o Bledu, kot turistični destinaciji. Sestavili smo kratek vprašalnik v slovenskem in angleškem jeziku, saj je na Bledu tudi veliko turistov iz tujine. Najprej smo anketirance povprašali kje so prvič slišali/izvedeli za Bled. Zanimalo nas je tudi njihovo mnenje o turistični ponudbi, ki jo ponuja ta kraj, ter kaj jim je bilo tam najbolj všeč. Ker pa v Sloveniji skrbim tudi za okolje, smo mimoidoče povprašali tudi kaj menijo o  čistoči ter urejenosti okolja. Na koncu pa smo jih povprašali še kako bi po njihovem mnenju lahko izboljšali turistično ponudbo ter infrastrukturo. Primer vprašalnikov  je v priponki.

 

 

Anketa, ki je bila razdeljena mimoidočim tujim turistom na turistično najbolj obiskani točki v Sloveniji, je dala zelo zanimive rezultate. Večina tamkajšnjih turistov je bila v starostni kategoriji med trideset in petdeset let, pogoste pa so bile tudi družine z manjšimi otroki. Prav vsi so na vprašanje o primernosti, urejenosti in čistosti okolja odgovorilo s pritrdilnim odgovorom.  Tudi na vprašanje kaj jim je na Bledu najbolj všeč, so kot odgovor pogosto navedli čisto okolje, naravo ter samo povezanost z njo. Mnogim pa je bil všeč predvsem grad, razgled na jezero, Blejski vintgar, otoček ali vožnjo s pletnjo. Večjih pomanjkljivosti pri sami ponudbi pa niso opazili. Prav tako so se pozitivno odzvali na vprašanje o primernosti Bleda za turiste in turistično ponudbo.  Večina je za Bled (in slovenski turizem nasploh) prvič slišala preko interneta oz. drugih medijev, nekaterim pa so obisk tega kraja priporočili prijatelji.

 

 

Zanimive rezultate pa je pokazal tudi  vprašalnik razdeljen med slovenske obiskovalce. Večino obiskovalcev so predstavljali upokojenci, ki so za Bled izvedeli doma, kot del splošne izobrazbe. Med slovenskimi turisti prevladuje mnenje, da je Bled primerno turistično urejen. Odgovori na vprašanje kaj jim je  na Bledu najbolj všeč, pa se v primerjavi z odgovori tujih turistov nekoliko razlikujejo. Domači turisti so največkrat navedli cerkev Marijinega vnebovzetja, kremne rezine, blejsko grmado (sladica), pot okoli jezera ter ostale stvari, ki so jih navedli tudi turisti. Kljub vsemu pa imajo slovenski turisti več predlogov za izboljšavo turistične ponudbe in infrastrukture. Uredili bi predvsem več parkirnih mest, boljšo pretočnost prometa, uredili bi tudi sprehajalne poti na grad, ter znižali cene. Na zadnje vprašanje, o urejenosti okolja so se po večini strinjali, da je le to primerno čisto in urejeno.

 

 

S pomočjo teh  vprašalnikov smo prišli do zaključka, da Bled zadovoljuje večino želj in potreb turistov. Vsi obiskovalci so bili mnenja, da je okolje primerno urejeno in čisto.  Dobili pa smo tudi kar nekaj kostnih predlogov za izboljšanje tega turističnega kraja. Glede na to da je Bled najbolj popularna turistična destinacija v Sloveniji so bili pozitivni komentarji zelo vzpodbudni, vendar pa se moramo posvetiti še ostalim draguljem naše države. 

ŠPORT NA BLEDU

Bled je kot eno največjih mest na Gorenjski, središče mnogih športih dogodkov. To velja za vse letne čase. Mesto ima praktično vse potrebno za celo vrsto športov, ki so v veliki meri odvisni od narave. Ker je obdano z gorami, je začetna točka za mnogo poti, ki vodijo na okoliške gore, bodisi peš bodisi s kolesom. Ko pa zapade sneg, se za tiste najbolj nadobudne, odpre smučišče Straža. Kot že vemo ima tudi svoje jezero, tako so lahko tam prirejeni vsi vodni športni dogodki. Pozimi pa jezero ob dovolj nizkih temperaturah tudi zamrzne, tako da je dostopno drsalcem. Poleg tega pa so omogočene tudi tiste športne aktivnosti, za katere je potrebna streha nad glavo.

Novembra 2016 je v Londonu potekal svetovni turistični sejem, na katerem so v kategoriji za najboljši športni kraj na svetu izbrali Bled. Slovenija seje  na sejmu predstavlja kot športna in zelena destinacija. Obiskovalce londonskega sejma sta v naše kraje povabila lanska ambasadorja Slovenske turistične organizacije Tina Maze in.

Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak z veseljem ugotavlja, da se je število britanskih gostov, ki so po zapravljivosti v Sloveniji na petem mestu, v zadnjem obdobju povečalo. Dejala je da Britanci vidijo Slovenijo kot deželo z zelo dobrim razmerjem med ceno in kakovostjo. Direktor turizma Bled Jaka Ažman pa je dejal da so zelo zadovoljni, da so dobili to nagrado, saj gre za več kot sto let trdega dela na področju športa. Naštel je tudi športe, ki se vsakoletno odvijajo na Bledu. To so veslanje, Bled je gostil kar štiri svetovna prvenstva, šah od leta 1930, biatlon vsako leto. Letos Bled gosti World Rowing Masters regato, naslednje leto pa tudi evropsko veteransko masters prvenstvo v plavanju.

Pri Slovenski turistični organizaciji pa so prepričani, da se bo v prihodnjem letu z novim programom Slovenija kot športna in zelena destinacija, število tujih gostov še povečalo.

 

Poleg zgoraj naštetih športov, je eden večjih vsakoletnih dogodkov,  Blejski triatlon. Leta 2016 je nastopilo 567 triatloncev iz kar 20 držav. Praznik triatlona na slovenskem je letos izzvenel še posebej praznično. Čudovite kulise blejskega jezera so pozdravile triatlonce iz številnih evropskih držav. Največ mednarodnega zastopstva je bilo prisotnega na Evropskem mladinskem pokalu, kjer so mladinci že v petek popoldan opravili registracijo in voden ogled tekmovalnih prog. Delegati evropske triatlonske zveze so navodila za tekmovanje izvedli kar v Festivalni dvorani na Bledu. Naslednje jutro so prve startale mladinke in že po prvem delu tekmovanja je napetost narasla, saj je bila v boju za najvišja mesta tudi slovenka Eva Skaza. In Eva je tudi zmagala – njena prva zmaga za evropski mladinski pokal. Na odličnem četrtem mestu, z zgolj 18 sekundami zaostanka za drugouvrščeno pa mlada kamniška triatlonka Tjaša Vrtačič.  Takoj za dekleti so se na start pognali mladinci in takoj po plavalnem delu smo na sredini kolesarjenja v vodstvu lahko videli trojico kamniških matadorjev – Matevž Planko, Klemen Bojanc in Jan Škrjanec. Tekaški del je sicer poskrbel z določenimi rošadami, ampak Matevž Planko je končal na izvrstnem drugem mestu. Tekmovanje se je nato nadaljevalo z mladinskim super sprintom, triatlonom za vsakogar, kjer je nastopilo rekordno število rekreativnih tekmovalcev, pa štafetni triatloni in nato naši najmlajši – cici triatlončki. Za konec dneva pa državno prvenstvo v olimpijskem triatlonu, ki je postreglo spet z rekordno znamko 136 triatloncev. Državna prvaka sta postala Kamničanka Maruša Klemenc in Ribničan Jaka Kaplan. V absolutni razvrstitvi pa so zmage potovale na Madžarsko. Triglav triatlon Bled 2016 je bila finalna tekma slovenskega pokala, kot tudi finalna tekma mednarodnega triatlonskega pokala Alpe Adria. Rezultati so že vidni na straneh nacionalnih zvez. S tem sklepnim dejanjem so tekmovanja na domačih tleh zaključena, Triglav triatlon Bled pa za novo sezono že snuje nove načrte.

Triatlon pa ni edini športni dogodek, za katerega potrebuješ jezero in moraš paziti kaj obeduješ. Zato je bil lansko letni Originalni tek okoli jezera spet v kombinaciji z OJ Kulinaričnim festivalom. To je prvi dogodek na slovenskem, ki združuje kulinariko in športno aktivnost. Tako so organizatorji združili dve stvari, ki nas ohranjata zdravi in pri življenju -  zmerna telesna vadba ter zdrava prehrana. Bolle – Originalni tek okrog jezera ohranja svojo prvotno podobo od leta 1997 – tek okrog edinega slovenskega otoka in druženje v prelepem okolju blejskega jezera za dober namen. Poleg tega pa so se udeleženci na koncu do sitega najedli na Oj' Kulinarika festu, ki je prvi festival prehrane s temo »prehrana po športni aktivnosti«. »Oj« izhaja iz staroslovanskega pozdrava Osti Jarej (ostani mlad). V kratici OJ ga še vedno uporabljajo kot pozdrav Radovljici, na Bledu in okolici. Na prireditev niso povabljeni samo športniki, ampak tudi ljubitelji dobre hrane in svežega zraka, ki bodo spodbujali tekače, da bodo z veseljem pretekli prekrasen blejski breg.

Če se vrnemo k športom, ki jih je naštel direktor turizma Jaka Ažman. Kot je bilo ž prej omenjeno je Bled že štirikrat gostil svetovno prvenstvo v veslanju. Trikrat je bilo to v času Jugoslavije in sicer v letih 1966, 1979 in 1989. Nazadnje pa je Bled gostil svetovno prvenstvo v veslanju leta 2011. Leta 2011 se je po dvaindvajsetih letih svetovno prvenstvo v veslanju ponovno vrnilo na Bled. Najboljši veslači sveta so se na eni izmed najlepših veslaških prog pomerili med 28. avgustom in 4. septembrom 2011. V ta namen so ob Blejskem jezeru postavili ogromno število prireditvenih šotorov, kjer so se odvijale otvoritve, veselice, praznovanja, pikniki, koncert, pogostitve, poleg tega pa so gledalcem nudili tudi zatočišče pred dežjem in slabim vremenom.

Kljub temu, da so imeli naši veslači glasno podporo s tribun, jim ni uspelo osvojiti nobene kolajne. Ampak tudi ta manjši neuspeh slovenskih veslačev ni pokvaril dobrega vzdušja, ki je takrat vladalo na Bledu.

Slovenija bo leta 2018 gostila veteransko masters prvenstvo v plavanju. Prvenstvo pod okriljem Evropske plavalne zveze bo potekalo v Kranju, na Jesenicah in tudi na Bledu. Tekmovanje bo potekalo  v vseh vodnih športih, torej v plavanju, skokih v vodo, daljinskem in sinhronem plavanju ter v vaterpolu.

Tekmovalci na prvenstvu bodo veteranski športniki. Pogoj je, da niso vsaj eno leto več aktivni športniki. Določena pa je tudi spodnja starostna meja. Gre torej za nekdanje plavalce, veteranske tekmovalce v vodnih športih z dopolnjenim najmanj 25. letom starosti. Zgornja starostna meja ni določena.

Na Bledu v Blejskem jezeru bo tekmovanje v daljinskem plavanju.

bottom of page