Prihodnost Bleda - Blejskega jezera

Feb 28, 2017
3 min read

Bled je znan po številnih naravnih čudesih, ena najlepših in najprepoznavnejših pa je prav gotovo Blejsko jezero. Številni obiskovalci ga označujejo kot eno najlepših naravnih jezer, njegove lepote pa se zavedajo tudi domačini. Pa vendar še zdaleč ni vse tako rožnato. Prebivalci Bleda se soočajo s številnimi težavami, predvsem s prekomernim onesnaževanjem jezera. Ko je prišlo do vsesplošne ozaveščenosti, so ta problem poskušali zmanjšati na različne načine, saj ga odpraviti v celoti nikoli ne bo zares mogoče. Sedaj je npr. za veslanje po jezeru potrebno plačati, kar pa je že dalo željene rezultate. Manj je onesnaženosti, mnogi pa verjamejo, da se bo le-to še zmanjšalo.

Blejsko jezero je eno naših največjih naravnih bogastev, kateremu pa se v preteklosti nismo veliko posvečali, zato so še danes vidne posledice onesnaževanja. Njegovo stanje je trenutno med zmernim in dobrim, saj se je kljub uspešnemu zmanjšanju onesnaženosti v zadnjih letih zaradi povečanih pritiskov nanj stanje poslabšalo.

Da bi lahko razumeli sedanjost in poskušali napovedati prihodnost, moramo poznati preteklost. Jezero je nastalo pred približno 14.000 leti, ko je voda zalila kotanjo, iz katere se je umaknil bohinjski ledenik. Danes je površina jezera dvakrat manjša in plitvejša, odtok pa je imelo na vzhodni strani. Poseljeno je bilo že od paleolitika, turizem pa se je zaradi naravnih potencialov in ugodne lege začel razvijati ob koncu 19. stoletja. Vse to pa je začelo spodbujati nevarnost za Blejsko jezero, večji problem pa je predstavljalo stalno masovno cvetenje cianobakterij. Zaradi tega so sprejeli več ukrepov, da bi pripomogli k izboljšanju jezera. Vanj so speljali Radovno in s tem povečali njegovo naravno pretočnost in ga prezračili, zgradili so tudi globinski iztok jezera. Zmanjšali so vnos fekalij v jezero za kar 80 odstotkov, saj so popravili kanalizacijo. Ti ukrepi so bili zelo uspešni, vendar je čas za nove, saj se je nevarnost prekomerne onesnaženosti še povečala.

Če ne bomo hitro ukrepali, Bled in njegovo jezero čez mnogo let ne bosta imela prihodnosti. Po mojem mnenju je potrebno najti rešitve, ki bodo preprečile uničenje našega naravnega bogastva. Občina bi morala preurediti kanalizacijo, saj je ta še vedno glavni vir onesnaževanja jezera. Prav tako bi morali promet speljati stran od jezera in preprečiti preveč odplak tudi v času preobremenitev. Problem so tudi kopalci in pa potok Mišca, saj v jezero prinaša fosfor. Prinašajo pa ga tudi ribiči, saj se nahaja v hrani za krape, ki jo mečejo v vodo.

Zelo pomemben pa se mi zdi razvoj turizma na obali okrog jezera zaradi njegove posebne lege in naravnih čudes. Če bi uspešno zmanjšali onesnaženost, bi se lahko osredotočili na privabljanje petičnih gostov, saj bi se s tem povečali dohodki ne le Bledu, temveč tudi v njegovi okolici. Da pa bi bilo to mogoče, bi morali marsikaj prenoviti, kot npr. zastarele hotelske komplekse, urediti obalo in poskrbeti za zabavo gostov, lahko bi postavili casinoje ali pa obnovili restavracije in predvsem miselnost blejskih gostincev. Na ta račun bi bil tudi večji dotok enodnevnih obiskovalcev, prišlo bi tudi več ljudi iz sosednjih držav, predvsem iz Avstrije in Italije. Če bi bilo več možnosti za enodnevno zabavo, bi to pomenilo hitrosten gospodarski razvoj za Bled. Hkrati pa bi morali paziti, da ne bi prekomeren dotok turistov in razne prenovitve oskrunilo čudovito naravo, na katero smo lahko izredno ponosni in katero nam mnogi zavidajo.

VIRI: